Tesnoba: ko telo živi, kot da nevarnost še vedno obstaja
Tesnoba je ena najpogostejših stisk sodobnega časa. Kljub temu jo ljudje pogosto težko razumejo.
Mnogi jo opisujejo kot občutek notranjega nemira, nenehne napetosti ali skrbi, ki jih spremlja skozi dan. Drugi govorijo o razbijanju srca, stiskanju v prsih, težkem dihanju, občutku, da se bo zgodilo nekaj slabega, čeprav za to ni jasnega razloga.
Pogosto slišimo stavek:
"Ne vem, zakaj sem tako napeta. Vse je v redu, pa se vseeno ne morem umiriti."
In prav tukaj se skriva pomembno razumevanje tesnobe.
Tesnoba ni vedno posledica tega, kar se dogaja okoli nas.
Velikokrat je povezana s tem, kar se dogaja znotraj našega živčnega sistema.
Kaj je tesnoba?
Tesnoba je naraven odziv telesa na zaznano nevarnost.
Gre za zaščitni mehanizem, ki je človeku skozi evolucijo pomagal preživeti. Ko možgani zaznajo grožnjo, telo sproži vrsto odzivov, ki ga pripravijo na boj, beg ali zaščito.
Srce začne hitreje biti.
Dihanje se spremeni.
Mišice se napnejo.
Pozornost se usmeri v iskanje nevarnosti.
To je normalen in zdrav odziv, kadar smo resnično ogroženi.
Težava nastane takrat, ko telo ostane v tem stanju tudi takrat, ko nevarnosti ni več.
Kako se tesnoba kaže v telesu?
Tesnoba ni zgolj miselni proces, je predvsem telesna izkušnja.
Pogosti simptomi tesnobe vključujejo:
- občutek notranjega nemira,
- napetost v telesu,
- stiskanje v prsih,
- hitro bitje srca,
- plitko dihanje,
- občutek cmoka v grlu,
- težave s spanjem,
- pretirano skrb,
- utrujenost,
- razdražljivost,
- občutek, da se ne moremo sprostiti.
Veliko ljudi poskuša tesnobo razumeti samo skozi misli, medtem ko telo ves čas sporoča, da je v stanju pripravljenosti.
Zakaj tesnoba ne izgine samo zato, ker si rečemo, da smo varni?
To vprašanje si zastavlja veliko ljudi.
Če razumem, da nisem v nevarnosti, zakaj moje telo tega ne občuti?
Odgovor je pogosto v živčnem sistemu.
Del našega živčnega sistema, ki skrbi za preživetje, ne deluje predvsem na podlagi logike, temveč na podlagi izkušenj.
Če je telo dlje časa živelo v stresu, negotovosti, čustveni preobremenjenosti ali travmatičnih okoliščinah, lahko začne nevarnost zaznavati hitreje in pogosteje.
Tudi takrat, ko je v sedanjosti vse videti v redu.
Tesnoba ni znak šibkosti
Veliko ljudi zaradi tesnobe občuti sram.
Sprašujejo se, zakaj ne morejo preprosto odmisliti skrbi ali se sprostiti.
Toda tesnoba ni znak osebne šibkosti. Pogosto je znak, da je telo predolgo nosilo več, kot je zmoglo predelati. Da je bilo predolgo v pripravljenosti. Da je moralo ostajati pozorno, budno in previdno.
Telo se je naučilo, da mora biti ves čas pripravljeno na nekaj.
In zdaj ta vzorec nadaljuje, tudi ko bi si želeli počitka.
Povezava med tesnobo in živčnim sistemom
S somatskega vidika tesnoba ni nekaj, kar bi morali premagati. Ko je živčni sistem preobremenjen, telo težje prepozna varnost.
Zato se lahko pojavijo:
- stalna zaskrbljenost,
- vsiljive misli,
- občutek ogroženosti,
- pretirano analiziranje,
- težave s sproščanjem,
- panični napadi,
- občutek izgube nadzora.
V ozadju teh izkušenj pogosto ni resnična nevarnost.
Temveč telo, ki še ni dobilo priložnosti, da bi se vrnilo v občutek varnosti.
Ali se je mogoče osvoboditi tesnobe?
Veliko ljudi išče način, kako tesnobo čim hitreje odstraniti.
Toda okrevanje pogosto ni povezano z bojem proti tesnobi.
Povezano je z ustvarjanjem pogojev, v katerih telo ponovno začuti varnost.
Ko se živčni sistem začne umirjati, se pogosto spremenijo tudi misli, čustva in telesni občutki.
Podpora pri tesnobi v Savinjski dolini(Žalcu) in na daljavo
Če se soočaš s tesnobo, anksioznostjo, notranjim nemirom ali občutkom, da si ves čas na preži, je lahko pomembno razumeti, da težava ni le v mislih.
Pogosto telo nosi več napetosti, kot se zavedamo.
V Centru Ilana v Žalcu nudimo celostno individualno podporo, ki vključuje delo z živčnim sistemom, telesnim zavedanjem ter povezavo med telesom, čustvi in notranjim doživljanjem. Srečanja potekajo v živo v Žalcu ali na daljavo.
Če si se v tem članku prepoznala, si dobrodošel/a, da mi pišeš.