Pri svojem delu človeka razumem kot celoto, v kateri so telo, čustva, misli, odnosi in življenjske izkušnje med seboj tesno povezani. Verjamem, da številne težave, s katerimi se srečujemo v odraslosti, niso nastale čez noč in niso znak naše šibkosti ali neustreznosti. Pogosto predstavljajo način, kako se je naš živčni sistem skozi življenje naučil poskrbeti za našo varnost in preživetje.

Veliko ljudi, ki pridejo k meni, živi z občutkom stalne napetosti, izčrpanosti ali notranjega nemira. Navzven pogosto delujejo uspešno in zbrano, v sebi pa nosijo občutek, da morajo ves čas nekaj loviti, nadzorovati ali zdržati. Pogosto se soočajo z anksioznostjo, izgorelostjo, težavami v odnosih, občutki preobremenjenosti ali pa preprosto z občutkom, da so izgubili stik s sabo in svojim telesom.

Prav zato me je ob klasičnih terapevtskih pristopih pritegnilo tudi somatsko delo. Telo namreč ni zgolj spremljevalec naših izkušenj, ampak pogosto nosi informacije, ki jih z razumom ne moremo vedno doseči. V njem se zapisujejo stres, nepredelana čustva, odnosi in izkušnje, hkrati pa v njem obstaja tudi izjemna sposobnost za ponovno vzpostavljanje ravnovesja, varnosti in vitalnosti.

Pri svojem delu združujem pogovor, raziskovanje notranjega doživljanja ter delo s telesnimi občutki in odzivi živčnega sistema. Posebno pozornost namenjam ustvarjanju občutka varnosti, saj verjamem, da se resnični premiki ne zgodijo skozi pritisk ali siljenje v spremembo, temveč v prostoru, kjer se človek počuti sprejetega, slišanega in razumljenega.