Preskoči na glavno vsebino
Ilana
031 849 805
  • Domov
  • O meni
  • Moj pristop
    • Psihološko svetovanje
    • Telesno orientiran pristop
    • Bonding analysis metoda
  • Programi in individualna terapija
    • Individualna terapija za odrasle
    • Program Iz izčrpanosti v notranjo stabilnost
    • Podpora za nosečnice
    • Podpora za mame v poporodnem obdobju
    • Zavestno spočetje
    • Svetovanje in podpora staršem
    • Podpora za otroke in mladostnike
  • Mnenja
  • Članki in zapisi
  • Kontakt
  • Cenik
  • Mediji

Nedavne objave

  • Pogosti izbruhi jeze pri otroku: povezava med počutjem staršev in otrokovim vedenjem
    2 jul., 2026
  • Tesnoba: ko telo živi, kot da nevarnost še vedno obstaja
    3 jun., 2026
  • Vsiljive misli: zakaj se pojavljajo in kaj nam sporočajo?
    12 maj, 2026
  • Energetska izčrpanost v nosečnosti
    15 maj, 2024
  • Se srečuješ z mislimi skrbi, strahu, anksioznosti in panike?
    24 apr., 2024
  • Energetska izčrpanost med učitelji, vzgojitelji in pedagoškimi delavci
    3 jan., 2024
  • Zakaj ne izpolnimo ciljev, ki smo si jih postavili ob novem letu?
    29 dec., 2023


Hipovzburjenje (občutki odtujenosti, depresija, popolne izgube energije)

25 oktober 2023, 12.12

Naš sistem je zares inteligenten in reagira tako, da preživimo. Res pa je, da nas lahko to v odraslosti prične ovirati v vsakdanjem življenju.

Hipovzburjenost je znak upada telesne aktivnosti, pogosti so občutki odtujenosti, otopelosti, depresije, popolna izguba energije.

Če se v hiperaktivaciji pojavijo stavki kot je, moram se boriti, svet je nevaren, se v tem stanju pojavljajo občutki kot so, sam sem, ne zmorem več, otopel bom, ker je vse to preveč zame.

Hipoaktivacija se pojavi
v situacijah, ki so za naš sistem preobremenjujoče.  Možgani želijo namreč našo fizično in emocionalno bolečino otopiti.  Zaradi tega se odzemljimo(disociiramo) od zunanjega sveta, odplavamo.

Kako prepoznamo, da se naš sistem večino časa nahaja v hipovzburjenju:

  • nepovezanost s svetom,
  • popolnoma brez energije,
  • otopelost,
  • depresivni občutki,
  • težko poslušamo in se na sogovornika odzovemo,
  • megla v glavi,
  • veliko spimo,
  • težko razmišljamo in reflektiramo,
  • umikamo se v izolacijo.

Telesni znaki:

  • počasno dihanje,
  • srčni utrip se umiri,
  • mlahavost mišic,
  • telesna drža lahko izgleda kolapsirana,
  • težko držimo očesni kontakt,
  • lahko imamo težave s premikanjem,
  • glava je mehka,
  • prazen pogled,
  • nizek pritisk,
  • koža je lahko bleda.


Za to stanje je značilno, da težko prosimo in poiščemo pomoč, pogosta je tudi izguba smisla. Odrezani smo od telesa, čustev, razuma in pogosto tudi od naših najbližjih. 

Kako si lahko vsaj nekoliko pomagamo sami?

  • vokaliziranje(zvok voo, mrmranje, mantranje)
  • sprememba pozicije in drže,
  • gibanje,
  • tresenje telesa,
  • dihalne tehnike,
  • škropenje obraza z mrzlo vodo,
  • prizemljevanje.

Če se nahajate v tem stanju, poiščite podporo, zberite moč, zmorete.



  • Domov
  • O meni
  • Moj pristop
  • Programi in individualna terapija
  • Mnenja
  • Članki in zapisi
  • Kontakt